sušeno voće Marima

Na Kmetiji Marima se trudimo zajeti čim pestrejši izbor kvalitetnega suhega sadja, kot tudi oljčnega olja. Surovine za naše izdelke pridelujemo sami po načelih ekološke pridelave, ter sušimo v električni sušilnici. Suho sadje, ki ga cenimo predvsem zaradi sladkega okusa, visoke hranilne vrednosti in dolgega roka trajanja, je sadje, iz katerega je bilo s sušenjem odstranjene večina vode. S sušenjem se prostornina in teža sadja zmanjšata, poveča pa se koncentracija hranilnih snovi (delež sladkorja celo za 70 odstotkov). Zgodovina suhega sadja sega daleč nazaj, v 4. st. pr. n. št., poraba pa je močno razširjena še danes. Največje povpraševanje je po tradicionalnem suhem sadju, kot so suhe slive, fige, marelice, jabolka in hruške.

Sadje pridelujemo po metodi ekološke pridelave, kar pomeni ravnovesje, ki se vzpostavlja z ohranjanjem raznovrstnosti življenja v naravi, tako da se na gospodarsko sprejemljiv način pridelujejo visoki in kakovostni pridelki zdrave hrane. Uporaba kemičnih sredstev je prepovedana, škodljivce sadnega drevja pa zatirajo tudi njihovi naravni sovražniki, ki se nahajajo v nasadih.

Pri sušenju v električni sušilnici upoštevamo pravilo, da nobenega sadja ne smemo sušiti pri temperaturi višji od 55 stopinj Celzija, saj bi s tem uničili encime in še zmanjšali količino toplotno občutljivih vitaminov. Zanimiv je podatek, da iz 100 kilogramov svežih jabolk dobimo od 10 do 12 kg suhih krhljev; iz enake količine češenj pa kar 25 kg suhih češenj ter dobrih 30 kg suhih češpelj iz 100 kg svežih. Glede na povečano aromatičnost suhega sadja zagotovo velja rek: manj je več! Tudi pri hranjenju suhega sadja se zgledujemo po izkušnjah iz preteklosti. Najprimernejše so steklene posode, v katerih je vsebina vselej pod nadzorom. Tesno zaprte kovinske škatle ali plastične posode pa so strup za suho sadje, če naj bi v njih čakalo več tednov ali celo mesecev.

Proizvodi s gospodarstva